Obdavčitev

OBDAVČITEV -

IZRAČUN DAVKA OD DOHODKA IZ DEJAVNOSTI

Za poslovne subjekte:

- Obdavčitev normiranca (s.p. /zasebnika, družbe /podjetja),

dokončna obdavčitev

- Obdavčitev fizične osebe z dejavnostjo /zasebnika s.p., po davčni lestvici

- Obdavčitev pravnih oseb; družbe/podjetja, po predpisani stopnji

- Primerjalni izračuni obdavčitve med poslovnimi subjekti

(s.p. /zasebnik, normiranec, družba/ podjetje)

Lahko naročite:

- variantne izračune davka ob različnih predpostavkah ali

- naročite tabele in si sami izračunate variante obdavčitve.

Primer 1: Obdavčitev samostojnega podjetnika,: Vprašanje:

Samostojni podjetnik je imel prihodkov za =124.000 € v letu 2018. Odhodkov je bilo za =108.000 €, popravek odhodkov (zmanjšanja) je znašal =400 €. Popravka prihodkov ni bilo. Uveljavljal je lahko olajšavo za investiranje v višini 2.100 €.

Podjetnik redno zaposluje tri delavce za nedoločen čas.

Ali se bi mu splačalo postati 'normiranec'?

Odgovor:

Za vstop v sistem obdavčitve po normiranih odhodkih velja omejitev, da zavezanec v preteklem davčnem letu ni presegel =100.000€ prihodkov iz dejavnosti (če ima redno zavarovanega vsaj enega zaposlenega najmanj pet mesecev neprekinjeno v tem letu). Sicer omejitev znaša =50.000€.

Ker ima podjetnik višje prihodke od zgornje omejitve za 'normirance', mora še naprej ugotavljati davčno osnovo po dejanskih odhodkih.

Vir: Zakon o dohodnini, 48. člen.

Ugotovitev na osnovi izračuna obdavčitve:

Iz tabele je razvidno, da najnižji davek plača podjetnik v primeru, če upošteva dejanske odhodke (davek =2.087 €).

Če bi imel status pravne osebe, ne bi mogel uveljavljati splošne olajšave, in bi plačal višji davek v višini =2.717 €).

Če bi ugotavljal davčno osnovo po normiranih odhodkih, bi zanj veljala zgornja omejitev =80.000 € za odhodke (ker ima redno zavarovano vsaj eno osebo najmanj pet mesecev neprekinjeno v tem letu). Zato bi bil tudi v tem primeru precej bolj obdavčen. Davek bi znašal =8.800 €.

Kot 'normiranec' bi imel sicer nižje stroške za vodenje poslovnih knjig, vendar najbrž ne za razliko v davku, ki je precejšnja (=6.713 € letno oz. =559 € mesečno).
Primer 2: Obdavčitev 'normiranca';samostojnega podjetnika, ki obračunava davek po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih: Vprašanje:

Samostojni podjetnik že tri leta ugotavlja davčno osnovo po normiranih odhodkih. Prihodkov je imel za =46.000 € v letu 2018 in =44.000 € v letu 2017. Odhodkov je bilo v letu 2018 za =35.000 €, popravek odhodkov (zmanjšanja) je znašal =200 €. Popravka prihodkov ni bilo. Uveljavljal je lahko olajšavo za investiranje v vrednosti =2.400 €.

Podjetnik redno zaposluje enega delavca za polni delovni čas, za nedoločen čas.

Ali se mu splača ostati 'normiranec'?

Odgovor:

Podjetnik lahko ostane 'normiranec', ker povprečni prihodki zadnjih dveh let ne presegajo =150.000 €.

Lahko se tudi odloči za 'enostavno knjigovodstvo', ker v zadnjem poslovnem letu ne presega dveh kriterijev:

-ne zaposluje več kot treh delavcev in

-letni prihodki so nižji od =50.000 €.

Vir: Zakon o dohodnini, 48. člen.

Ugotovitev na osnovi izračuna obdavčitve:

Iz tabele je razvidno, da najnižji davek plača podjetnik v primeru, če upošteva dejanske odhodke.

Če bi imel status pravne osebe, ne bi mogel uveljavljati splošne olajšave, in bi plačal višji davek, konkretno =1.672 €.

Kot 'normiranec' ima davka za =1.840 €.

Če bi izračunaval davčno osnovo po dejanskih odhodkih, bi plačal davka za =879 €, kar je najmanj od vseh variant. V tem primeru lahko upošteva vse olajšave, tudi splošno.

Če ima vzdrževane družinske člane in uveljavlja olajšavo zanje, plača še manj davka.

Zato se mu splača razmisliti, da preide na dvostavno ali na enostavno knjigovodstvo.

Če se mu bodo zaradi tega povečali stroški za vodenje poslovnih knjig za več kot =80 € na mesec oz. =961 € za celo leto, naj raje ostane 'normiranec'.

Primer 1

Primer 2